punx

Nisem si mogel kaj, da vam nebi predstavil trenutno meni najljubšega “benda”.

Bend sestavlja en stalen član (Trent Reznor) ter njegov Live band. Na sceni so že 20 let in veljajo za enega najvplivnejši v veji industrial in electronic rocka. Trent velja za zelo priljubljenega pisca besedil med “večjimi” zvezdami kot npr. Marilyn Manson(beautiful people, starfuckers inc.).

Trent je po opustitvi študija začel delati kot hišnik v glasbenem studiju. Direktor mu je s časom dovolil uporabo opreme. Po rojstvu prvih demojev je izšel album The purest feeling in pozneje posledično tudi Pretty hate machine na katerem je bil tudi njegov, mogoče malo manj znan komad, Head Like a Hole v katerem že takrat posredno napade tipičen zahodnjaški svet.

Po izidu albuma si odpre pot v globlje vode zabavljaškega posla. V peščici koncertov z Live bandom(bili so predskupina na številnih koncertih) so mnogokrat in še vedno prekašali glavne zvezde večera z energičnimi nastopi v katerih so dali vse od sebe (mogoče celo preveč-kar se tiče razbijanja in uničevanja opreme, valjanja v blatu in uporabe drog.)Npr. performance komada Happiness in slavery na Woodstocku 1994 za katerega so dobili tudi Grammy award (vredno ogleda): http://youtube.com/watch?v=4g86KUHGlOg

V letu 1994 Trent zapade v globoko depresijo. Rezultat je njihov najbolj prodajan album nasploh the Downward spiral v katerem epsko opiše življenje in čustveni razvoj človeka do samomora in s tem končne odrešitve. Na albumu se pojavi njegov prvenec Hurt, katerega priredi tudi Johnny Cash in postane uspešnica(nekateri celo mislijo da ga je spisal Cash).

Izvedba Trenta: http://youtube.com/watch?v=IwEJa_p5W5Q

Izvedba Casha: http://youtube.com/watch?v=SmVAWKfJ4Go

Je zadnji track na albumu. Besedilo je fenomenalno in je po vsebini/sporočilu(t.j. stanje ravnodušnosti, depresije, žalosti, nemoči, obžalovanja, želji po spremembah ali smrti, samo-povzročenih bolečinah ,osamljenosti in upanju) podobno oz. se sklada večimi drugimi deli v njegovem repertuarju (The Fragile, The great below, Persistence of lost, La Mer, All that could have been, A warm place & Beside you in time).

Njihov najnovejši album Year-zero je posvečen težavam v moderni združbi. Predvsem v politiki ZDA (Capital G) ter o, že od nekdaj popularnih, teorijah zarote (The great destroyer ). V komadu Zero-sum nam avtor utopično opiše sodbo nad človekom ob neizbežnem koncu sveta in osebno razočaranje nad sistemom v katerem živimo oz. smo žrtve sistema samega čeprav ga sami gradimo. V besedilu se poigra tudi z digitalnim zapisom informacij, češ da smo ljudje  postali le statistika, zaporedje enic in ničel. Kakor nas sodobna tehnika sedaj rešuje pred zapletenimi procesi, nas bo lepega dne tudi pogubila.

Trent v besedilih razbija tabuje in piše iz lastnih prepričanj ter izkušenj, vsebujejo tudi obilo metafor, personifikacij in primerjav. Vso glasbo si lahko zastonj predvajate na njegovi uradni strani(google it), ali snamete z interneta s čisto vestjo saj je eden redkih avorjev, ki zagovarjajo piratstvo.

As I lost silver, you bought me gold.
go away now, I don’t need emphaty anymore.
I trapped myself in eternal tranquility.
Get some sand for my hourglass while Im here-quietly,
I can only pay with cheap grin on my face.
Lets drink to happiness,
In these twisted times of solitude ,
in tainted land filled with limited potencial,
your heart used to grant me freedom.
Hold your breath, I welcome you to my hell.

Koledarski konec leta nam povečini daje tisto napačno upanje o novem začetku podobno kot božič. V upanju, da se imamo možnost znebiti neuspehov iz preteklega leta, dogodek jasno proslavimo ateistično v bližnjem BTC-ju, Šparu, Lidlu karkoli že….. namesto v krogu ljudi med katerimi se počutimo vredu. Nekateri si pa že tedne vnaprej iz dneva v dan dopolnjujemo agendo za prihajajoče se leto. Bolj ko planiramo, bolj drži dejstvo da bo stvar stekla konec koncev čisto po svoje in bomo spet tam kjer smo začeli. Osebno se mi je slednje vse prej kot posrečilo v 2007 in ker zagrizeno verujem v karmo, se že pripravljam na prihajajoče se leto.

Nauk: Načrtovati nemogoče je kakor vožnja v megli s 150 km/h in 2.00°% v krvi.

Sam se nameravat malo izolirat in na sprehodu v bližjem gozdu preposlušati najljubše NIN komade.

In še nekaj, karkoli že bo, vsem skupaj želim čim manjšo gnečo na cestah, čim krajše vrste pri blagajnah in srčno upam, da se vam Wham! - Last christmas ne bo zataknil na Repeatu.

Zavidam njim, naivnim marionetam,

ljudem, ki tavajo iz dneva v dan,

modrost jim tuja je, le ne denar.

Z mirom v prsih žive v lažni sreči.

Le zakaj pišem vam neumnost to?

Mar ker v srcu nosim pekel in nebo?

Jaz vidim, čutim, hrepenim,

tudi sam iz dneva v dan-živim.

Motiš ritem telesa in duha,

si najčistejši heroin,

perfektna droga.

Tvoj srep pogled boža me,

brezčasna tvoja je lepota,

kakor da sem v snu, gledam te.

V nirvani sem ko blizu si,

kri v venah ledeni,

srce po tebi koprni mi.

Besede hrana moji duši so,

kot dobri poeziji,

namenim ti pozornost vso.

Zidala gradove bi v oblakih,

imela bi vse,

imperij mojega gorja in hrepenenja.

Ko plezam k tebi, padam,

boli, peče in skeli,

obstajajo le še nada in skrbi.

Prolog

Elan najdem v vrzelih duha mojega,

prisojna stran življenja blizu je bivajoča,

tujka doma lastnega .

Kaj želiš si? Vprašaš me glasno:

en dim, en “drink”, nekoga za ljubiti,

in da sonce jutri spet bo vzšlo.

Med tečnimi urami Elektrotehničnih materialov ( niso obvezne pa vseeno grem saj drugače z vsega sploh nebi nič bilo) mi je danes zmanjkalo baterije v mp3 playerju.

Rezultat:

Postali bi tat gora,

gozdov,dolin,širnega morja,

kradel bi ljudem nevednim,

lepote našega sveta.

Vse to dal jaz bi tebi,

da vrnila bi se k meni.

Poje Lorelaj, pesem mi spokojno,

čeprav ne slišim, pogubljen sem v uroku.

Vidim tebe, čutim breme,

odšla si brez slovesa,

pustila si ko dete me,

vzela s sabo si nebesa.

G.L.

Komentarji: ? xD (+ pri fiziki sem tuhtal o naslovu pa mi ni uspelo)……….

Ena izmed bolezni modernega časa, nezdravljena terja hud davek pa naj je njen lastnik še tako fizično in psihično močan.Kako vem ? Sem eden izmed teh lastnikov. Sedaj pišem da bi mogoče pomagal komu in seveda, ker sem nekomu obljubil, da razložim kakšen je “feeling”.

Lahko bi enostavno prepisal tekst iz recepta mojih novih tablet vendar dvomim da bi zvedeli kaj novega. Hudo težko se izražam v prozi torej sem poskusil nekaj drugega:

14.11.2007

V senci njeni tavam sem ter tja,

v vodi njeni tonem ko žival nemočna,

ona bdi nad mano-mati ljubezniva,

ne pusti me spati moja vest,

kakor da je kriva.

S solzami v očesu ihtim ko otrok,

v vodi njeni tonem ko žival nemočna,

starec v smrtni postelji leži,

čaka, v upanju na boljše jutro,

tako me mučiš ti.

V kletki polni sem plenilcev zdaj,

v vodi njeni tonem ko žival nemočna,

po žilah si pognala mi ogenj in bencin,

pripravljen iti sem do konca,

a vseeno ne ganem se, sedim.

Iščem pot iz inferna večnega,

v vodi njeni tonem ko žival nemočna,

Zbudi me ! Zver sebična- se postavim v bran,

in sonce vzšlo bo,

našel pot bom - daleč vstran.

Tisočere nožev smrt vas prosim,

krono trnjevo in bič,

požgite vso imetje mi,

vse to in še huje, o gorje,

le da slišal spet moje bom srce.

By:Gorazd Litrop; naslov:nič pametnega si še nisem domislil, predlogi ?

Vem da zgornji verzi niso nič posebnega vendar prosim brez plagiatorstva. :S

Polno metafor, prispodob, primerjav (stopice nisem urejal, ker sem len in med predavanji analize ni blo časa :)) nekako gre skrajno čez rob današnje EMO kulture (kar je nekaj čisto drugega). Oz. na kratko povedano: tesnoba,osamljenost, žalost, melanolija, ravnodušnost ter občasno majhno upanje-prej videnje neke utopične prihodnosti. Rekli boste: “Pa kaj, umrl mi je svojec in jaz sem bil čisto tak cel teden!”

Da, cel teden in ja, iz znanega razloga. Vse lepo in prav. Zna se pa tudi zgoditi da se stvar podaljša na mesec, leta in razlogi ostanejo pozabljeni globoko v podzavesti.

Če želite videti boljši opis zgoraj navedene duševne težave obiščite: http://en.wikipedia.org/wiki/Depression

Zakaj sem napisal ta članek ?

ČE,kdo ima podobne težave že dlje časa. Ne čakati ! Obiščite osebnega zdravnika - zagotovo vam bo prisluhnil!Ko si priznate da ste naleteli na te težave, ste opravili že več ko pol poti.

In še nekaj: je bolezen kot druge bolezni, če se sramujete gripe me pokličite, da vam pridem na dom in se vam bom smejal v obraz. In ne: to sploh nima veze z emo kulturo.Tisti ljudje želijo biti nesrečni le da pripadajo neki skupnosti.

:* lep pozdrav

Kot sem pred tedni dal obljubo, se bom tudi sam preizkusil v tej moderno-dobni evforični želji po izražanju. Ta prvi(blog?) ne bo nič posebnega sam po sebi-rad bi se le predstavil vendar verjamem, da me tisti ki to berete že bolj ali manj poznate.

Rojen Gorazd Litrop, 1.11. anno domini 1988 v Rakičanu. Rh-, 0, normalne teže in rasti(edinec). Oče Marjan-delavec, mati Marija-brezposelna(prej Planika-25let) - vsi trije živeč v Mali Polani oz. zaselek Bukovje. Po končani OŠ v Veliki Polani se “preselim” v MS na srednjo elektrotehniško in jo tudi bolj ali manj uspešno končam. Z dodatnim predmetom se vpišem na FERI - elektrotehnika univerzitetni študij v Mariboru.

Trenutne mere: -182cm

-70kg

Predstavljajte si da je tu moj portret XD (nisem je našel sicer pa jo imam na MSNju kot avatar)

- Sem zdolgočasen melanholičen pesimist, mogoče malenkost asocialen, sarkastičen, utopičen idealist-sanjač,len.

+ Po drugi strani pa lahko odlično sočustvujen, sem radodaren(kar se tiče vsakdanjih stvari - brez kakih neumnih pripomb), diskreten, pošten,toleranten(včasih preveč).

Status: ???

Rad imam: dobro knjigo( realna&moderna književnost), zgodovina,nekomercialne filme, punk&stari rock&moderno klasiko&reggae, hladno pivo, zabave v ožjih krogih, brezciljne vožnje+glasba :).

Najljubši komad:Carousel(B182), Hurt (Nine Inch Nails)(več o tem kasneje)

Naj film:The rules of attraction(več o tem kasneje)

Ne maram: matematike

Sovražim: /

OŠ

Navadno lepa leta v življenju. Čas pranja možganov, ki ga doživi vsak normalen človek v današnji družbi ( da ne govorim o verouku) ter prva dosmrtna poznanstva.

Srednja

Alkohol, zabava, zabušavanje, marihuana, dolgočasenje in alkohol. Pozabil sem seveda hrano ter nepotrebno prevažanje in seveda alkohol. Osebno sem se imel še kar lepo, če ne upoštevami bolezni, ki traja še zdaj(o tem kasneje).Prosti čas sem si med srednjo šolo popestril z učenjem(za razliko od mnogih drugih - seveda se to spreminja z leti :)) ter mojo veliko ljubeznijo - knjigami ter preveč glasbe. V počitnicah nepozabni trenutki od prve plače do prve odpustitve ter neštetih tekih - tako za sprostitev kot za rekreacijo.

UNI

Zaenkrat sem še tu……(kaj več ne upam pisati) + financiram si ga (še vedno) sam.Štipendije ni, mogoče je bolje tako :).

Študentsko življenje = dream.

Ostalo v nadeljevanju….